Avtorji: Gašper Demšar, Miha Maček, Maja Tasič Demšar
Lokacija: Ljubljana
Naročnik: privatni
Bruto površina objekta: 780m2

Vila Jamova je večstanovanjski objekt, etažnost K+P+2+T. V kleti so parkirna mesta in shrambe. V pritličju sta dve stanovanji, v prvem nadstropju eno stanovanje in v najvišjih nadstropjih samostojno dvoetažno stanovanje.

Projekt vile Jamova je bil pravzaprav projekt rekonstrukcije in dokončanja obstoječega stanovanjskega objekta. Objektu smo namesto večkapne strehe dodali terasno etažo z ravno streho. Na zahodni strani so bile dodane terase na jekleni konstrukciji.

Kompozicija objekta je dvodelna – dva volumna se spajata in tvorita ortogonalen kubus. Vzpostavljen je tudi barvni kontrast med obema volumnoma – glavni del je bel, drugi del je temno sive barve.

Glavna značilnost stavbe so pokrite terase, ki s svojo velikostjo in možnostjo zastiranja razširjajo bivanje iz notranjih prostorov stanovanj v zunanji ambient. Po obodu so terase zakrite s fiksnimi senčnimi paneli in s screen senčili z možnostjo popolne zapore pogleda. Nad vrhnjo teraso je izvedena lebdeča senčna streha. Prekriva le teraso in ne celotnega objekta. Ta terasa je tudi brez obodnih senčil.

Splet fiksnih in premičnih senčil na obodu teras poudarja tehnološko dovršenost ovoja objekta. Uporabljeni materiali (steklo, aluminijasta pločevina, alu okna, screen tehnologija) vtis napredne gradnje še poudarijo. Objekt je skozi rekonstrukcijo zaživel v povsem spremenjeni in atraktivni podobi. Predstavlja primer nadstandardne, sodobne, mestne, večstanovanjske vile.

Avtor: ŠTOK + PRETNAR, arhitekturni biro / Katarina Štok u.d.i.a. za Abiro
Lokacija: Židovska ulica, Ljubljana
Leto projekta: 2007
Fotografije: Miran Kambič

Projekt Bar Roža se je pričel na željo lastnika, saj je ugotovil, da je le-ta po dobrih 20 letih nespremenjenega videza potreben korenite prenove. Poleg tega je v tem času pridobil tudi dodatne prostore, s katerimi je želel lokal povezati in ga razširiti.

Osnovna ideja zasnove je bila obdržati vzdušje »stare« Rože, na katerega so bile stalne stranke zelo navezane, po drugi strani pa »novi« Roži vdahniti življenje, ki bo pritegnilo tudi nove, mlade stranke, s povsem drugačnim življenjskim stilom.

Nenazadnje je bila pomemben dejavnik pri zasnovi prenove tudi sama lokacija: sredi baročne Ljubljane se nam je zdelo prav, da zasnujemo lokal, ki bo povzemal ta genius loci in ga hkrati predstavljal v novi, parafrazirani podobi.

Roža je tako še vedno lokal, kamor se lahko umakneš od hrupnega sveta, se pritajiš v mehko tapeciran kotiček in deliš zaupno besedo s svojim sogovornikom. Je pa tudi lokal, v katerega lahko v visokih petah brez kakršne koli zadrege zakoraka sofisticirana dama, oblečena po zadnji modi, si naroči kozarec Isteničeve penine in za marmorno mizo počaka na svojo družbo.

Avtorji: Sadar Vuga arhitekti
Lokacija: Ulica Zore Ragacinove, Ljubljana
Izvedba: 2008
Stranka: Lacom Fin d.o.o.
Področje: 1077 m2
Področje stavbe: 535 m2
Etaže: klet + polklet + pritličje + 2 nadstropji

Vili sta postavljeni tako, da imata navkljub njuni drugačni poziciji, ki vpliva na drugačno izpostavljenost soncu in umeščenosti v sosesko, še vedno čimbolj podobne pogoje za uživanje skozi celotno leto.

Kompleks dveh hiš je zaprt iz zunanje strani, parcelo zapira stavba sama in ograja, ki pa se na drugi strani odpira v vrtni atrij proti notranjosti.

Pregradi z vmesno potjo tudi ločujeta hiši, ki tvorita celoten kompleks. Zasnovani sta tako, da povezujeta čimveč notranjih prostorov z zunanjumi.

Med zunanjostjo in notranjostjo so postavljeni tudi prehodni prostori, ki povezujejo notranjost v neposredni kontakt z zunanjostjo skozi celotno leto.

Ti vmesni prostori so polodprti prostor, zimski vrt in rastlinjak, skozi katera svetloba prodira v notranjsot, obenem pa služijo kot klimatski filter, ki omogoča ravnovesje z mikroklimo v hišah.

Postavitev vmesnih prostor v tkivo hiše podaljša notranje prostore in tako ustvarja raznovrstne prostore skozi leto.

Projektna skupina: Dean Lah, Milan Tomac, Maruša Zupančič, Alja Černe, Polona Ruparčič, Tomi Maslovarić, Anna Kravcova, Zana Starovič, Nuša Završnik Šilec, Dean Jukić, Nebojša Vertovšek, Darja Zubac, Marko Volf, Andrej Oblak, Nina Kozin, Mojca Šavnik, Sabina Sakelšek, Esta Matković
Lokacija: Podčetrtek
Zgrajeno: 2010
Bruto: 3.570 m2
Investicija: 3.600.000 EUR
Naročnik: Občina Podčetrtek
Fotografija: Miran Kambič

Občinska športna dvorana stoji ob vpadnici v Podčetrtek, v bližini Term Olimia. Postavljena je neposredno ob cesti, za obstoječim obcestnim nasipom. Proti cesti je obrnjen tudi glavni vhod, dostopen preko povezovalne poti med dvema uvozoma na skrajnih točkah nasipa.

Zaradi svoje velikosti, ki občutno presega gabarite tradicionalnih zazidav, je nemogoče iskati vzporednice z avtohtono okoliško arhitekturo, temveč je smiselno razmišljati o oblikovni navezavi na večje zazidave termalnega kompleksa. Še prav posebej na objekt Termalija, ki prav tako stoji neposredno ob regionalni cesti. Vzpostavi se nekakšen dialog med objektoma. Če Termalija deluje prazno, lahko in barvito, skoraj igrivo, nastopa občinska športna dvorana resneje – kot poln, težek, monoliten objekt.

Njena pojavnost je do neke mere odgovor na vlogo, ki jo ima v kraju. Govorimo namreč o manjšem kraju, kjer je nova športna dvorana obenem tudi edini večji pokriti prireditveni prostor. Čeprav je prvenstveno namenjena športu, opravlja tudi vlogo glavne občinske dvorane za kulturne dogodke z večjim številom obiskovalcev.

Prav ta dvojna vloga služi tudi kot izhodišče za detajlnejšo oblikovno zasnovo objekta. Osnovni oblikovni nosilec je »rdeča preproga«, ki obiskovalce pripelje do prireditev v objektu.

Dostopna pot, ki povezuje oba uvoza, je urezana v obstoječi nasip. Izkorišča prostorsko anomalijo in uporabi nasip za zaščito vhoda pred neposrednim vplivom ceste. Prostorsko oblikovana pot, zamejena z nasipom na eni, se zareže tudi v objekt na drugi strani.

Izvedena v živih barvah in atraktivnih oblik se pred vhodom razširi in tvori kvaliteten, skoraj tržni prostor – dostopno ploščad, ki postopoma objame obiskovalce in jih usmeri proti glavnemu vhodu v dvorano.

Svečanost dostopa je zvečer poudarjena tudi s svetlobnim ornamentom na fasadi. Perforirana obloga, ki prekriva velike okenske odprtine in čez dan preprečuje moteč neposreden vpliv sonca na igralne površine, ob mraku zasije v prepoznavnem cvetličnem vzorcu. Dogajanje v notranjosti se tako neposredno odslikava na fasadi in pripomore k promoviranju dogodkov in atraktivnosti objekta.

Avtor: Boštjan Matul u.d.i.a., Dominik Sagadin u.d.i.a.
Neto površina: 250m2 na posamezni objekt
Lokacija: Rogaška Slatina
Projekt: 2010
Izvedba: predvidena 2012

Počitniški kompleks petih enakih objektov združuje deset nadstandardnih apartmajev. V vsakem objektu sta dva apartmaja ki sta fizično ločena po etažah. Veliko pozornost pri zasnovi se je namenilo privatnosti med apartmaji.

Vsaka enota je zasnovana kot atrijska in se zapira proti sosednjemu objektu. Prav tako pa so zunanji prostori med apartmajema v istem objektu ločeni in ne prehaja do vizualnih konfliktov.

Glede na lego v prostoru se objekti odpirajo na jug, kjer so čudoviti pogledi v pokrajino. Na južni strani kompleksa je zasnovana cesta za dostop z avtomobili in od koder so naprej speljane pešpoti do posameznega vhoda v apartma.

Neposredno ob cesti so predvidene nadstrešnice za dva avtomobila na objekt, katerih strehe se ozelenjene. Izbrane barve in materiali fasad objektov sledijo ideji povezovanja, izražanja avtohtonosti in dobre integracije grajenega v naravnem prostoru.

Avtorji: SVA, Jurij Sadar, Boštjan Vuga, Tina Hočevar, Janja Brodar, Aleksandar Lalić
Lokacija: Ljubljana
Naročnik: Gospodarska zbornica Slovenije
Površina: 194,6 m2
Gradbeni inžiniring: Elea iC d.o.o.
Tehnika: Klimaterm d.o.o., Norma d.o.o.
Zelenje: Gregor Pintar
Svetila: Strle svetila d.o.o.

Projekt panoramski vrt Gospodarske zbornice Slovenije predstavlja prvi strukturni in programski poseg v projekt, ki je bil že prej realiziran s strani istega biroja. Vrt je nastal na prostoru, na vrhu stavbe zbornice, kjer je prej kraljevala velika terasa. Nov objekt nastane z zasteklitvijo obstoječe terase, ter podaljšanjem le-te v že prej obstoječo VIP sobo.

Narejen je bil steklen zimski vrt, katerega notranjost povezuje trak, ki nosi korita in košare z bujnim tropskim rastjem. Koncept je viden na spodjih štirih slikah.

Poleg vertikalnih direktorskih poslovnih in klubskih sob v stavbi panoramski vrt predstavlja najbolj privlačen interier v stavbi zbornice. Karakteriziramo ga lahko kot nekakšno novo zvst prejomenjenih poslovnih in klubskih sob. Sam vrt je na eni strani je namenjen ceremonialnim sprejemom, podeljevanju nagrad, banketom in na drugi za sestanke večje skupine.

Ozeleneli trak omogoča tudi razdelitev prostora v več mikro ambitentov, ki se lahko ustvarijo glede na količino gostov in vrsto dogodka. Rastline in zelenje v notranjosti, igra svetlobe in sence, ki jo ustvarjajo zunanje lamele in razgled na okolico na vrhu stavbe skupaj ustvarjajo sproščeno delavno ozračje.

Navdih za vzorec steklene strukture izhaja iz vzorca lista rastline, ki sega iz stranskih delov strehe in tako ovija celoten prostor vrta. Celotnemu izgledu stavbe, ki na sprednji strani sestavljena iz kvadrov je sedaj šteta tudi tridimezionalna prostorska struktra okrasnih lamel.

Projektna skupina: Dean Lah, Milan Tomac, Jernej Živic, Polona Ruparčič, Matjaž Drinovec, Eva Matjašič, Nataša Mrkonjič, Maruša Zupančič
Krajinska arhitektura: Bruto
Lokacija: Ljubljana
Leto izgradnje: 2007
Bruto: 4.620 M2
Investicija 3.800.000 EUR
Naročnik: LIZ Inženiring
Fotografija: Miran Kambič

Objekta s petdesetimi stanovanjskimi enotami ležita neposredno ob Jurčkovi cesti v Ljubljani. V skladu z urbanističnimi določili so stanovanja razporejena v dveh, s cesto vzporednih lamelah, visokih tri oziroma štiri etaže. S prostorskimi akti predvidena objekta ležita v soseski pretežno individualnih stanovanjskih hiš in s svojo velikostjo močno odstopata od merila okolice.

Da bi se približali velikosti okoliških enot, je vsaka od lamel razdeljena v štiri, med seboj zamaknjene manjše volumne, ki se med seboj dodatno razlikujejo še v barvnem tonu. V želji po zagotavljanju čim doslednejšega približevanja merilu okolja in doseganju občutka čim večje zasebnosti za stanovalce, vsak od teh manjših volumnov tudi organizacijsko deluje kot samostojen objekt.

Vstop v vse ločene stanovanjske stolpiče je iz notranjega dvorišča med obema lamelama. Vsak stolpič ima svoje komunikacijsko jedro, ki napaja le manjše število stanovanj. Zaradi izrazite bližine obeh lamel so vsa stanovanja, ki imajo okenske odprtine tudi na dvorišče, orientirana obojestransko. Tlorisi stanovanj so zasnovani odprto in jim je glede na potrebe stanovalcev možno spremeniti število sob, obenem pa lahko imajo bivalni oziroma spalni prostori bodisi južno, bodisi severno orientacijo.

Vzpostavitev številnih lož in okenskih okvirjev, ki stanovanjski lameli, ki sta že tako ali tako zelo skupaj, še približa, na prvi pogled nekoliko zbega. Vendar zaprte stranice preprečujejo stranske poglede med posameznimi stanovanjskim enotami in tako, kljub še manjši razdalji med objektoma, zagotavljajo stanovalcem večjo zasebnost.

Prefabricirani betonski elementi so barvani v sami masi, beton pa je tudi dodatno kemijsko obdelan, da je odporen na vremenske vplive in ne potrebuje dodatne mehanske zaščite. Konusna oblika lož in okenskih okvirjev je pogojena s tehniko izdelave in omogoča, da lahko v tovarni povlečejo težke prefabricirane elemente iz kalupov.

Nekoliko groba pojavnost betonskih lož je prilagojena merilu ulice. Ob pogledu na objekta od daleč delujejo lože igrivo in lahkotno ter obenem dovolj močno, da preglasijo vse morebitne oblikovne intervencije in dekorativne dodatke stanovalcev. Notranjost lož je bila po prvotnem projektu obdana z leseno oblogo, ki pa žal ni bila nikoli izvedena. Na otip prijetnejša in merilu človeka bolj prijazna obloga, naj bi vsebovala tudi vse elemente, ki so sedaj vidno pripeti na stene lož. Zunanja enota klimatske naprave, v perforiran vzorec vgrajena luč, priročna omara in rolo zaščita pred soncem, so nekateri od elementov, ki bi našli mesto v neizvedeni oblogi.

Ker se je investitor odločil, da vseh predvidenih elementov ne izvede, uporabniki stanovanj pa jih seveda potrebujejo, stanovalci njihovo montažo sedaj rešujejo vsak zase. Če so bile nekoliko agresivnejše lože že v osnovi odgovor na pričakovane “oblikovne nadgradnje” s strani stanovalcev, je sedaj njihova vloga še bolj pomembna. Zanimivo je opazovati kako, ne glede na spremembe in dodatke, izgled objekta ostaja jasen in prepoznaven.

Lokacija: Gozd martuljek
Avtorji: Gužič Trplan Arhitekti d.o.o. , ljubljana, Slovenija
Projektna skupina: Mojca Gužič Trplan, Gregor Trplan, Nina Kozin, Barbara Pirih
Investitor: Hit Alpinea
Površina objekta: 9.000 m2
Letnica izgradnje: 2009
Foto: Miran kambič , arhiv gta

Objekt je zasnovan kot programska dopolnitev in povečanje kapacitet obstoječega hotela. V kletni etaži se nahajajo tehnični prostori , v pritličju in medetaži wellness in športni program (bazeni, savne in squash igrišča). V 1. in 2. etaži se nahajajo sobe, v 1. mansardi sobe in alpski wellness (prostori za sproščanje, vadbo in počitek), v 2. mansardi pa lepotni center (masaže , kozmetika) in tehnični prostori.

Predvideni novi objekt v gabaritu nadomešča starejši obstoječi del, ki se ga je v celoti odstranilo. Zasnova volumna objekta prizidka sledi stavbnim linijam in gabaritom ter strukturi stavbne mase novejšega dela hotela, ki se je ohranil , tako da skupaj tvorita celovit stavbni volumen.

Pri tem vmesni člen z vertikalnim jedrom , ki je tlorisno zamaknjem funkcionira kot cezura, ki kompenzira manjše razlike v višinah in tlorisnem gabaritu novogradnje in obstoječega objekta. Ravno tako je volumen otroškega paviljona bazenskega dela tretiran na enak način kot obstoječa razgledna terasa hotela in je s tlorisno cezuro pripet na glavni volumen prizidka.

Izhodišče zasnove je monolitna forma celotnega volumna objekta , kjer so zato za fasadno opno izbrane temno sive velikoformatne vlaknocementne plošče , ki so uporabljene tako za prezračevano fasado kot za streho. Volumen se tako po nepravilni formi prereza in barvi vizualno približuje skalni formaciji ter se tako vklaplja v naravno okolje in vedute alpskega sveta.

V segmentu glavne fasade, kjer se nahajajo sobe in javni program je monolitna opna dvoplastno strukturirana, tako da vizualno vzdržuje formo volumna , vendar obenem deluje bolj zračno. Fasadna struktura je tukaj sestavljena iz vertikalnega ritma lesenih vertikal iz masivnega lepljenega macesna, perforiranih balkonskih pregrad, in horizontalnega ritma kovinskih ograj / brisolejev, ki segmentirajo volumen objekta in tvorijo zračno zunanjo strukturo. Notranji plašč je v drugem planu in je sestavljen iz steklenih površin v lesenih okvirjih v kombinaciji z oblogami s vezanimi lesenimi ploščami.

Ideja arhitekturne zasnove objekta temelji na enotni monolitni formi volumna objekta z nagnjenimi ploskvami, ki se z barvo in strukturo fasadne opne vizualno približuje skalni formaciji ter se tako vklaplja v naravno okolje in vedute alpskega sveta , obenem pa v območju sob in javnega programa z uporabo velikih steklenih površin v kombinaciji z lesom in strukturirane mreže vertikalnih in horizontalnih elementov vzpostavi zračen prehod med notranjostjo in zunanjostjo objekta.

Notranja oprema je zasnovana kot dopolnitev arhitekturne zasnove in temelji na uporabi naravnih materialov in barv ter enostavnih oblik . Ambient je zasnovan kot enostaven in zračen prostor, ki služi kot okvir za izjemne naravne vedute , ki jih definira arhitekturna zasnova. Notranja oprema je bila zasnovana kot skladna celota , in zato je bila tudi izvedena po naročilu , kar velja tako za opremo sob kot tudi večino druge opreme in oblazinjenega pohištva.

Avtorji: Domen Gerkšič in Mateja Gerkšič
Lokacija: Radomlje
Naročnik: zasebni
Velikost parcele: 600 m2
Pozidana površina parcele: 185 m2
Leto izgradnje: 2009
Fotografija: Tomo Marinšek

Hiša se nahaja med hitro rastočim stanovanjskim naseljem enodružinskih hiš v bližini Radomelj ob obronku gozda in reke. Prva izhodišča načrtovanja, ki so morali biti upoštevani, so bili urbanistični načrti, ki natančno določajo pozicijo objekta, obseg stavbne mase, vertikalne in tlorisne gabarite. V lokacijskem načrtu naselja so objekti v naselju že natančno umeščeni na parcelo, večja odstopanja od tega niso dovoljena, zato je bilo oblikovanje objekta omejeno na dovoljene gabarite.

Cilj naročnika ni bila pasivna temveč energijsko varčna hiša z racionalno zasnovo. Po tehtnem premisleku so arhitekti za ogrodje hiše izbrali leseno montažno konstrukcijo s polnili iz naravnih materialov, ki pri proizvodnji porabijo malo energije, so ekonomični pri vgradnji ter po končani uporabi čim manj bremenijo okolje.

Stavbno pohištvo je leseno iz sibirskega macesna. Notranjost hiše ostaja zvesta minimalizmu. Pri projektiranju in kreiranju so arhitekti sledili pravilu »manj je več« in arhitekturno ustvarjalnost izživeli s prav posebnimi detajli.

Bivanjski enoprostorec se odpira na vrt na jugozahodni strani. Z vgradnjo steklenih površin velikih dimenzij in skritih profilov smo ustvarili iluzijo bivanja v odprtem prostoru, kjer ločnica med interjerjem in zunanjostjo navidezno ne obstaja.

Hišo odlikuje prostoren in udoben interjer z dvoetažnim prostorom s stopnicami, ki vodijo na galerijo v mansardi.

Južne steklene površine galerije v mansardi omogočajo vpad sončnih žarkov, ki v pritličnem delu skupaj z notranjo opremo in elementi ustvarjajo igro svetlobe in senc.

Lokacija: Lavrica
Avtorji: Arhitektura d.o.o. mag. Peter Gabrijelčič
Investitor: zasebni
Leto izvedbe: 2007
Avtor fotografij: Ana Če

Hiša, ki jo je zasnoval arhitekt prof. Peter Gabrijelčič, stoji na ozki parceli, med tipično slovensko predmestno zazidavo. Na eni strani kaotična poselitev, na drugi močvirska ravnica krajinskega parka Barje, preplet travnikov, njiv in jarkov z mogočno goro, ki se dviguje v ozadju. Prostor zaznamujejo različni tipi hiš in obrtniških delavnic z neurejenimi dvorišči. Ko obrneš hrbet naselju, se pred tabo postavi deviški razgled v zeleno naravo.

Nova longitudinalna hiša je zasnovana kot zid – ograja, ki tvori varen atrij sredi obstoječe zazidave. Hiša je obrnjena sama vase. Svojim prebivalcem omogoča intimo in hkrati kompromis za sobivanje tako različnih struktur na istem prostoru. Kot bi sestavila gnezdo, se umestila, zaščitila skrila in hkrati spet pokazala naklonjenost naravi,odprtosti, širini duha.

Vzdolžni zid, dolg 40 metrov, ima dve funkciji. Zamejuje parcelo nove hiše, postavlja njen zunanji rob in hkrati v svoji notranjosti dodeljuje mesto omari, ki poteka vzdolž njegove cele dolžine. Tako preprečuje poglede na neurejeno poseljeno stran parcele. Med omaro – zidom in ostalim delom hiše poteka hodnik, ki je osvetljen z naravno svetlobo skozi dolgostrešno okno.

Vzdolž stavbe se vrstijo različne funkcije, od vhoda, kuhinje, dnevnega prostora, do spalnih in delovnih prostorov. Kot bi arhitekt povzel perspektivo krajine in jo prenesel v arhitekturno risbo in idejo. Občutje mediteranske vile na obrobju ravnice, s pogledom široko odprtim v zeleno krajino.